»Pirančani in Pirančanke se s praznikom želimo pokloniti vsem, ki so na kakršenkoli način del te tisočletne zgodbe. Vse obiskovalce našega srednjeveškega mesta pa želimo seznaniti s tem, kako pomembna in neprecenljiva sta solinarstvo in sobivanje z morjem. Le poučeni in ozaveščeni bodo to dediščino ohranjali naprej. Ne pozabite, v vsakem zrnu piranske soli, ki ga uporabite, se zrcali kos naše duše in zgodovine.« (Slobodan Simič Sime) Solinarski praznik je tradicionalna prireditev z žlahtno patino, ki jo dajeta nesnovna in snovna dediščina, tisočletna zgodovina in mediteranska identiteta našega multikulturnega mesta. Z ohranjanjem solinarstva ščitimo edinstveno obmorsko krajino in veščine, s katerimi je človek vzpostavljal popolnost sobivanja z naravo. Solinar je v kavedine nanesel petolo in skrbno kopičil v grume kot zlato dragoceno sol, ki je slovela daleč naokoli. Na ustju reke Dragonje se v Piranski zaliv razprostirajo Sečoveljske soline, kjer se z morjem združi strunjanska reka Roja, pa Strunjanske soline. Vsako pomlad, okoli 24. aprila, se začenja solinarska sezona ob prazniku svetega Jurija. Po pričevanju dveh piranskih ribičev pred 683 leti je sveti Jurij ukrotil silovito neurje apokaliptičnih razsežnosti, ki se je zgrnilo nad Piranom. Hvaležni Pirančani so mu posvetili župnijsko cerkev s 47 metri visokim zvonikom, s katerega se na vse štiri strani neba ozira nadangel Mihael. S svečano procesijo in sv. mašo so se poklonili mestnemu »patronu« (zavetniku). S pripošnjami za varstvo so polni upanja odpluli v soline, kjer so pod žgočim poletnim soncem neutrudno pridelovali sol vse do jeseni. Poleg ohranjanja izročila 22. Solinarski praznik ob prazniku sv. Jurija nagovarja ljubitelje kulturne dediščine, vabi raziskovalce kulinarike, željne pristnih morskih okusov, na ustvarjalnicah združuje tiste, ki jih privlačita slikanje in oblikovanje, ne glede na leta in izkušnje. Letošnja postavitev stojnic na trgu nas spominja na čas, ko je bilo srce mesta mandrač, zato bo marsikdo šele letos izvedel, zakaj je piranski trg najmlajši med vsemi trgi srednjeveških mest. S strokovnimi predavanji vam približamo veličastne čase naših solin, obetavne načine upravljanja iz Francije, čudež, imenovan petola. Znova opozarjamo na ranljivost morskih habitatov, odstiramo pogled v osupljivo popolnost solnega kristala in v njem, kot nemo upanje, skrito sladkost. Sezona pridelave soli se bo končala okoli goda sv. Jerneja – San Bartola, 24. avgusta, ko so solinarji po sveti maši v zahvalo za vse dobro, kar so prejeli, zaključevali svoje delo v solinah. Nekatere solinarske družine so se vračale na svoje domove v polnem številu, člani drugih so ostali v solinah, da odpravijo poškodbe zaradi neurij in poletnih nalivov na kavazalu in vergah, obnovijo petolo v kavedinih, popravijo gavere in taperine. Ta del običajev vam bomo predstavili na Solinarskem prazniku ob prazniku sv. Jerneja, 30. avgusta. Dimenzije solinarstva presegajo prostor in čas, niso samo spomin ali v slikah ujeti minljivi prizori. So živa pripoved o človeku – skrbniku, ki je z delom v sodelovanju z naravo ustvaril spomenik – soline. Vselej jih je delil z morjem, reko, soncem, vetrovi in pticami. Nekje se vas bo dotaknila trpkost njihove usode, morda v poeziji Toneta Pavčka, morda v podobah in filmu – sprejmite ta nagovor kot vabilo k refleksiji in novim srečanjem. Natančen program bo objavljen v nadaljevanju.