Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj Režiser: Nejc Gazvoda Igrajo: Mirjam Korbar, Matej Puc , Klara Kuk , Diana Kolenc k. g., Mojca Funkl , Nina Rakovec , Jernej Gašperin Predstava traja dve uri in pet minut ter nima odmora. Foto: Peter Giodani SODOBNA DRAMA O UPANJU MLADIH V BREZUPU SVETA Filmski in gledališki režiser, pisatelj in dramatik Nejc Gazvoda (1985) v dramskem besedilu Radost govori o izguba doma, pa tudi pomanjkanju bližine, za katerim trpijo dramski liki. V središču so stanovanjska kriza, vrtoglave cene najemnin in s tem povezana negotovost ter obup mladih generacij, ceneni literarni večeri, generacijski konflikti, nestrpnost iz pomanjkanja … A to so le izhodišča, na podlagi katerih Gazvoda obravnava razpadanje vezi naše (in širše) družbe. Jedro drame je torej izguba doma na različnih ravneh, bodisi da gre za odsotnost možnosti konkretnega doma zaradi previsokih cen nepremičnin ali za odsotnost pristnih vezi med ljudmi ter nezmožnost poklicne uresničitve zaradi različnih družbenih okoliščin. Šestdesetletna frizerka Meta, ki je nedavno izgubila priletno mamo, zgornje nadstropje dotrajane hiše napol zastonj odda bivši študentki Maši in njeni sestri Juliji. Ti sta še zelo mladi, vendar je njuna prihodnost povsem negotova, pravzaprav o njej ni mogoče govoriti – obstaja samo s preživetjem obremenjena sedanjost, ki ni navdihujoča. Vsi liki drame Radost , med katerimi so še Metin stari prijatelj in sosed Aljoša, avtor kultne zbirke otroških pesmic, ki je pred leti kot marsikateri milenijec iz Ljubljane odšel v Berlin po boljše življenje, a se Zahod ni izkazal za bistveno bolj perspektivno okolje, samooklicana pisateljica in novinarka Polona, izčrpana mama majhnih otrok Ela in Metin sin Lukas, plavajo po svojih življenjih, ne da bi se v njih zmogli odločiti za spremembo ali vsaj avtorefleksijo, četudi oboje nujno potrebujejo.