Ken Loach / Velika Britanija / 2023 / 113 min / angleščina / slovenski podnapisi / distribucija: Fivia KEN LOACH, STARI HRAST BRITANSKEGA SOCIALNEGA REALIZMA, V SVOJEM ZNAČILNO OGNJEVITEM, ČUSTVENO NEPOSREDNEM SLOGU POZIVA K SOČUTJU IN MEDKULTURNI SOLIDARNOSTI Severna Anglija, 2016. Stari hrast ni le zadnji delujoči pub v nekoč cvetoči rudarski skupnosti, temveč tudi edini javni prostor, kjer se ljudje lahko še srečujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce, ki jih je država nastanila v vasi, se pojavijo napetosti … Filmi Kena Loacha (1936) so poželi številne lovorike najprestižnejših mednarodnih filmskih festivalov in domače nagrade BAFTA, leta 2009 pa je režiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo. Avtorjeva dela so čustveno neposredna, aktualna in angažirana. Kljub pretanjenemu čutu za socialno ter politično realnost pa je tisto, kar poganja kri po žilah Loachevih del, neuklonljiv človeški duh. V Starem hrastu Ken Loach še zadnjič glasno pozove k bratstvu in solidarnosti. Stari borec že dolgo ni bil tako poln upanja.« – Bilge Ebiri, Vulture Loach ne postavlja težav ene skupnosti nad drugo, ampak jih vzporeja. /…/ mimogrede nastavi še ogledalo gledalcem v kinodvoranah. /…/ Stari hrast naj bi bil Loachev zadnji film in morda je prav zato nekoliko mehkejši, vedrejši, bolj optimističen. – Gaja Pöschl, Radio Slovenija In če kaj, potem nam Loach sporoča, da je stvari mogoče obrniti na bolje, a se zna tudi to spet obrniti, uničiti, razdrobiti, zato je treba povezanost nenehno negovati. – Tanja Lesničar Pučko, Dnevnik