8. novembra 2016 je bil Donald Trump – za nekatere presenetljivo – izvoljen za predsednika ZDA. Revija Newsweek, denimo, je že natisnila posebno številko, ki je javnosti in zgodovini sporočila, da so Združene države dobile prvo predsednico, Hillary Clinton. Trumpov prvi predsedniški mandat je bil specifičen. Leta 2020 je volitve izgubil, a je razpihoval upor proti prenosu oblasti. Med mandatom sta ga doleteli ustavna obtožba in obsodba zaradi kaznivega dejanja. Ni povzročil kakšne večje vojne, je pa vztrajal pri tem, da se bo vrnil in naredil Ameriko spet veliko. Med volilno kampanjo leta 2024 je preživel atentat, novembra pa mu je uspela ponovna izvolitev. Donald Trump je učbeniški primer populista, a hkrati od učbeniških predstav odstopa, ker ni predvidljiv. Vzbuja številne asociacije, a z desetletji bo jasno, da je med vladavino sam postal merska enota za politične pojave, ki še niso dokončani, ki še trajajo, ki se šele bodo zgodili. Je merska enota za prihodnost. Muzej tiska hrani na desetine časopisnih izvodov, ki pripovedujejo o Trumpovem vzponu, padcih, kazenskih postopkih zoper njega, atentatu, politični vrnitvi in revoluciji, ki jo je sprožil. Gre za slovenske, ameriške in druge časopise, prve grobe osnutke zgodovine. Razstavo bodo pospremili pogovorni dogodki, ki bodo osvetlili Trupov lik, čas populizma in tudi povsem novo, srhljivo geopolitično konstelacijo.